Bhīṣma Pañcaka in Makara Saṅkrānti: dva trenutka, ena predaja Božanskemu

Vsako leto v zadnjih petih dneh meseca Kārtika predani ljudje obhajajo Bhīṣma Pañcaka Vrata, pet dni strogosti in predanosti v čast velikemu bojevniku Bhīṣmi, dedku Pāṇḍave.

V Śrīmad Bhāgavatamu pa je zapisano, da je Bhīṣma zapustil telo šele po Makara Saṅkrānti, ko je Sonce začelo svojo pot proti severu.

Kako uskladiti ta dva datuma?

Dva koledarja svetega časa

V vedskem lunisolarnem koledarju predstavlja mesec Kārtika (oktober-november) vrhunec predanosti in notranjega očiščenja.

Makara Saṅkrānti pa nastopi približno dva meseca pozneje (januarja), ko Sonce vstopi v znamenje Kozoroga (Makara), kar pomeni začetek uttarāyaṇe - Sončevega "potovanja proti severu", simbola vzpona in duhovne osvoboditve.

V Mahābhārati in Bhāgavatamu (1.9) Bhīṣma 58 dni leži na postelji s puščicami in čaka natanko na vzhod Sonca med uttarāyaṇo, da bi v polni zavesti zapustil telo.

Makara Saṅkrānti je torej trenutek njegove osvoboditve (mahā-samādhi).

Kaj namesto tega predstavlja pet dni Kārtice?

Vaišnavski spisi pojasnjujejo, da je Bhišma v zadnjih petih dneh Kārtike začel svojo največjo askezo in Gospodu daroval vse svoje bitje.

Bhīṣma Pañcaka tako obeležuje začetek njegove zaobljube predanosti in čistosti, ne pa fizične smrti.

Po njegovem zgledu bhakte v tem obdobju izvajajo majhno vrata: odrečejo se nečemu, očistijo svoje misli ter se pet dni posvetijo molitvi in služenju.

Bhīṣma tako postane simbol bitja, ki tudi v bolečini ohranja svoj um stabilen in srce zvesto dharmi.

Astronomsko pojasnilo

Nekateri bi se lahko vprašali: "Morda sta ta dva datuma pred 5000 leti sovpadala?"

Odgovor je ne, vsaj ne točno.

Makara Saṅkrānti je astronomsko opredeljen kot čas, ko Sonce vstopi v ozvezdje Kozoroga, medtem ko polna luna Kārtika pade približno dva meseca prej.

Tudi če upoštevamo precesijo enakonočij, ki vsakih 72 let premakne letne čase za približno 1°, se razdalja med tema dvema položajema Sonca v letnem ciklu bistveno ne spremeni.

Tako Bhīṣma Pañcaka in Makara Saṅkrānti nikoli ne sovpadata v astronomskem času, ampak sobivata v svetem času:

eden se spominja začetka svoje zaobljube, drugi pa njene izpolnitve.

En sam donos

Bhīṣma je ostal na postelji s puščicami kot asket, z mislimi, uprtimi v Gospoda, in čakal na ugoden trenutek, da bi zapustil telo.

Med Bhīṣma Pañcaka sta njegova odločnost in predanost počaščeni kot zgled zavestne predanosti - sposobnosti izbire svetlobe tudi v bolečini.

Med Makara Saṅkrānti pa se praznuje končno zmagoslavje njegovega duha, ki doseže osvoboditev.

Dva različna trenutka v koledarju, a ena univerzalna lekcija:

Pravi bojevnik je tisti, ki se zna predati božanskemu in svoj boj spremeniti v molitev.