Zelišče kusha (Desmostachya bipinnata) je v vedski kulturi pogosto uporabljeno zelišče.

Krišna v šestem poglavju Bhagavad-gite (6.11) svetuje, naj med meditacijo sedimo na preprogi iz trave kusha. Predvsem v antiki so modreci in jogiji meditirali na prostem, trava kusha pa jim je omogočala, da so se obvarovali žuželk in se tako lahko nemoteno potopili v meditacijo. 

V ajurvedi se zelišča kusha predpisujejo za zdravljenje številnih bolezni telesa in uma.

To zelišče je tudi vedno prisoten element pri žrtvovanju ognja, tj. obredih očiščevanja, pri katerih se prikliče navzočnost božanskega v obliki ognja, ki se mu darujejo daritve.

Pri teh obredih nekaj listov trave kusha krasi štiri strani prostora, v katerem je ogenj, udeleženci pa si na prstan desne roke nadenejo prstan iz prepletenih listov trave kusha. Ta običaj velja za očiščevalnega in zaščitnega.

Nazadnje, zelišče kusha v Indiji še vedno velja za izjemno pomembno v času mrka. Pred mrkom se listi uporabljajo v kuhinji, kjer jih položijo na vsako užitno živilo, da bi ga zaščitili pred slabimi učinki mrka. Še danes velja običaj, da se zavrže vsa hrana, ki ni zaščitena s travo kusha in zato velja za onesnaženo.

Travo Kusha je mogoče zlahka najti tudi v Italiji, v času mrka pa jo lahko uporabimo v kuhinji, da zaščitimo hrano pred sevanjem tega nebesnega pojava.